Migrena

Migrena je prehodna, ponavljajoča se živčno-žilna motnja, ki se pojavlja v obliki migrenskih napadov, za katere je značilen zmeren ali intenziven glavobol, običajno lokaliziran na eni strani glave. Spremljajo ga slabost in bruhanje ter preobčutljivost za svetlobo (fotofobija) in zvok (fonofobija).

Migrena prizadene razmeroma veliko ljudi. Največja težava migrenskih napadov je, da močno posegajo v kakovost življenja med napadom in neposredno po njem. Prizadeti so omejeni pri opravljanju vsakdanjih gospodinjskih opravil, njihova storilnost je manjša, okrnjeno je njihovo družabno in družinsko življenje.

Katere so faze migrene?

Izvor migrene ni popolnoma jasen. Značilen migrenski napad se razvije postopoma in se deli na štiri faze:

Prodromalna faza: pojavi se do 24 ur pred glavobolom. Simptomi takrat še niso značilni in izraziti, zato jih pogosto niti ne zaznamo. Prizadeti je spremenljivega razpoloženja, vzdražljiv, vse bolj žejen in tekne mu samo nekaj vrst hrane.

Faza avre: traja krajši čas in običajno ne več kot eno uro. Človek zaznava različne vidne, čutne in motorične simptome, ki se pojavijo približno eno uro pred glavobolom. Učinek avre izzveni običajno pred glavobolom. Pri mlajših niso redke kognitivne motnje, ki se kažejo s težavami pri branju, zbranosti, pisanju in podobnem.

Faza glavobola: traja od štiri do 72 ur in se pojavi takoj po avri. Glavobol se večinoma stopnjuje in doseže svoj vrh v pol ure ali eni uri. Pojavi se zelo huda bolečina, ki jo običajna telesna aktivnost še poslabša. Praviloma spremljajo glavobol simptomi, kot so na primer zmanjšan apetit, slabost in bruhanje, lahko tudi zaprtje ali diareja, vonj hrane postane neprijeten. Pri otrocih sta lahko edina kazalnika migrene bolečina v trebuhu in bruhanje. Med glavobolom pogosto mrazi, roke in noge so hladne, to lahko traja še, ko glavobol že preneha. Preobčutljivost za svetlobo in zvok sta običajna sopojava. Glavobol lahko spremljajo tudi vzdražljivost, utrujenost, bolečina v vratu, nestabilnost in omedlevica pri vstajanju. Pri več kot polovici prizadetih napad mine, ko zaspijo. Premikanje glave bolečino poslabša, zato ni čudno, če človek, ki ima migreno, večinoma počiva.

Postdromalna faza: pojavi se po glavobolu. Večina je izčrpana, utrujena od slabega razpoloženja, redki pa preidejo v evforično razpoloženje. Ko napad dokončno mine, človek do naslednjega napada nima težav.

Zapri

Kateri so sprožilni dejavniki migrene?

V tabeli lahko najdete nekatere najpogostejše sprožilne dejavnike migrene.

Hormoni Prehrana Spremembe Senzorični dražljaji Stres
Menstruacija Alkohol Zračni tlak Močna svetloba Naporna dejavnost
Ovulacija Čokolada Vlaga Utripajoča luč Po sprostitvi
Puberteta Sir Letni čas Vonjave Smrt
Menopavza Glutamat Zemljepisni položaj Glasen zvok Selitev
Kontracepcija Aspartat Nadmorska višina   Izguba službe
  Kofein Spalni ritem   Prepir
  Oreški Prehranjevanje    
  Mesni izdelki      

Zapri

Kaj lahko storim?

Zdravljenje obsega zdravljenje migrenskih napadov in njihovo preprečevanje ali preprečevalno zdravljenje. Cilj zdravljenja napadov je, da je bolnik čim prej brez glavobola in da lahko normalno opravlja vsakodnevne aktivnosti. Pri zdravljenju je pomembno sodelovanje bolnika. Bolnik naj spremeni življenjski slog, prilagodi prehranjevalne navade in se izogiba stresnim situacijam. Pri vseh, ki jim stres in tesnobnost povzročata zaplete ali celo sprožita migrenski napad, je najpomembnejši ukrep prav zmanjšanje stresa. Zdravljenje temelji na sprostitvenih vajah, kognitivni vedenjski terapiji, tehniki bioloških povratnih zank ali kombinaciji obeh metod, z elektromiografskimi tehnikami povratnih zank in kognitivno vedenjsko terapijo.

Pri nosečnicah je prvi korak pri zdravljenju sprememba življenjskega sloga in izogibanje sprožilnim dejavnikom migrene. Priporočljivo je predvsem zdravljenje brez uporabe zdravil, počitek v mračnem prostoru in hladni obkladki med napadom. Zdravila lahko škodijo zarodku.

Še nekaj uporabnih nasvetov za bolnike z migreno:

Izogibajte se dejavnikom, ki sprožijo migreno.
Vodite dnevnik migrenskih napadov, zapisujte tudi dogajanje med napadom.
Imejte urejen ritem spanja. Spremembe lahko sprožijo migrenski napad.
Ukvarjajte se s športom (npr. s tekom, plavanjem, kolesarjanjem).
Skušajte živeti urejeno in uravnovešeno.
Redno se prehranjujte.
Naučite se reči NE. Ne dovolite, da bi vas prisilili delati stvari, ki jih ne želite.
Poskusite z vajami za sprostitev.
Ne preobremenjujte se in ne pričakujte preveč od sebe.
Bodite potrpežljivi. Ne pričakujte preveč prekmalu. Za uspešno zdravljenje je potreben čas.

O možnostih zdravljenja se posvetujte s svojim zdravnikom.

Zapri