Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen je počasi napredujoče nevrološko obolenje (obolenje, ki prizadene živčne celice), katerega vzrok še ni dobro znan. Zaradi pomanjkanja pomembnih prenašalcev (nevrotransmiterjev) v možganih, kot sta dopamin ali serotonin, se staranje pospeši. Nekatere možganske celice odmrejo, zaradi česar se upočasni reakcijski čas, prizadeti pa ne more več nadzorovati hitrosti in natančnosti svojih gibov. Tudi govor postane nejasen in tih, mimika odreveni. Poleg tega lahko prizadeti čutijo  nihanje razpoloženja, so depresivni ali brezvoljni, zaradi česar se pogosto počutijo izolirane ali ujete.

Kakšni so simptomi Parkinsonove bolezni?

Poznamo tri simptome Parkinsonove bolezni:

oslabljena sposobnost za gibanje (akinezija): Na začetku se gibi samo upočasnijo. Prizadeti na primer potrebuje več časa, da vstane iz sedečega položaja ali naredi prvi korak. Izpadejo lahko nekateri spremljajoči avtomatski gibi (manjka na primer sodelovanje – gibanje – rok pri hoji), lahko celo popolnoma izpadejo.

Prizadeti pogosto razvijejo posebno, naprej nagnjeno držo, pri čemer je glava nagnjena daleč naprej. Koraki postanejo manjši, zato je velika nevarnost, da padejo.

Pojavi se lahko tudi tako imenovani »efekt izklopa«, pri katerem se prizadeti naenkrat zdi kot »zamrznjen« in lahko začeti gib nadaljuje šele čez nekaj sekund ali minut. Prizadeta sta lahko tudi govor in izraz na obrazu, bolnik besed ne more več izgovoriti pravilno in glasno, mimike pa ne more več prilagoditi trenutnemu razpoloženju.

okorelost (rigor): Rigor pomeni dalj časa trajajočo napetost nekaterih mišic in iz tega izhajajočo okorelost. Prizadeti lahko gib naredi le tako, da se bojuje proti uporu zakrčenih mišic. Ima občutek, ko da je povit z mavčnim povojem.

tresenje (tremor): Tremor označuje za Parkinsonovo bolezen tipično tresenje, ki ga prizadeti ne more kontrolirati, in je pogosto tudi prvi opazni znak te bolezni. Na začetku so prizadete dlani, roke in noge, najprej le na eni strani telesa. Če se simptomi že na začetku pojavijo na obeh straneh, verjetno ne gre za Parkinsonovo bolezen, prav tako ne, če se trese glava.

Zapri

Kaj lahko storim?

Vsakdan prizadetega s Parkinsonovo boleznijo ni vedno lahek. Motnje gibanja otežujejo hranjenje, pitje, umivanje zob, oblačenje, pisanje in podobno.

Z zgodnjo diagnozo specialista nevrologa in novimi oblikami zdravljenja pa je mogoče potek bolezni upočasniti in precej izboljšati kakovost življenja.

Za čim boljši uspeh večinoma pridejo v poštev različne oblike zdravljenja:

Zdravila: Na voljo so različne vrste zdravil. Zdravilo lahko izboljša delovanje razpoložljivega dopamina, upočasni njegovo razgradnjo ali tudi izravna njegov primanjkljaj. Z zdravili se je treba zdraviti do konca življenja in glavni cilj zdravljenja je blažiti simptome bolezni.

Spremljevalno zdravljenje: Fizioterapija, ergoterapija in logopedija naj bi pomagale trenirati obstoječe sposobnosti, da bi jih bolnik čim dlje lahko izvajal samostojno.

Spremljevalna psihosocialna pomoč: Bolniki najdejo oporo in se naučijo živeti s svojo boleznijo.

Kirurške možnosti zdravljenja: Ta možnost je še sorazmerno mlada in pretežno pride v poštev pri bolnikih, pri katerih zdravljenje z zdravili skoraj nima več učinka.

O možnostih zdravljenja se posvetujte s svojim zdravnikom.

Zapri